Žirija

Nicholas Hobley, rojen leta 1973, je začel plezati v Walesu pri trinajstih letih. Kljub stalnemu pršenju dežja je takoj vedel, da bodo gore zaznamovale njegovo življenje, čeprav priznava, da kombinirano plezanje na Škotskem ni ravno zanj. Po očetu Anglež in po materi Južni Tirolec je študiral jezike na Univerzi v Manchestru, nato pa se je preselil v italijansko Padovo, kjer so s prijatelji leta 1996 ustanovili portal Planetmountain. Čeprav je bil internet takrat še v povojih, Googla in družbenih omrežij pa sploh še ni bilo, se je spletna stran sčasoma uveljavila kot ena najpomembnejših – in danes tudi najstarejših – na svojem področju. Planetmountain je sodeloval na vseh večjih gorniških dogodkih; na prireditvi ob podelitvi zlatih cepinov, na tekmovanju Rock Master v Arcu in na filmskem festivalu v Trentu. Nicholas od leta 2022 deluje kot samostojni podjetnik in se s portalom ukvarja polni delovni čas. Ob tem je iz italijanščine v angleščino prevedel več knjig o plezanju, v preteklosti pa je bil član žirije Tegernsee Berg Film Festival v Nemčiji. Danes živi v Trstu s tremi otroki in dvema psoma, športno plezanje in gore pa ostajajo njegova velika strast – ali obsedenost, če vprašate njegovo ženo.

Jinna Lee je od leta 2018 programska selektorica festivala Ulsan Ulju Mountain Film Festival (UMFF). Doktorirala je iz filmskih študij na univerzi Hanyang. Preden se je pridružila UMFF, je od leta 2005 sodelovala s številnimi mednarodnimi filmskimi festivali, kot so Jeonju International Film Festival, Jecheon International Music and Film Festival, DMZ International Documentary Film Festival, Busan International Short Film Festival in International Intangible Heritage Film Festival. Kot članica žirije je sodelovala na filmskih festivalih v Indoneziji, Argentini, Tajvanu, Nepalu, Italiji, Koreji in na Poljskem. Poleg kuratorskega dela na UMFF je pripravila tudi posebne programske izbore, med drugim BISFF Special na festivalu Kalpanirjhar International Short Fiction Film Festival v Indiji, Cuts of BISFF na festivalu Jogja NETPAC Asian Film Festival v Indoneziji, UMFF Special na KIMFF v Nepalu ter Docs Docs: Shorts! – A Postcard from UMFF: Fresh Voices, Bold Visions na festivalu FFD v Indoneziji.

Janko Humar je diplomirani ekonomist, alpinist in ljubitelj narave. Njegovo življenje, profesionalno in zasebno, je vseskozi povezano z naravo in gorami. Je soustanovitelj skupnosti Julijske Alpe in dolgoletni direktor destinacijskih organizacij v Dolini Soče. Še vedno spleza kakšno smer v domačih gorah, na svojem seznamu ima manjše odprave v Fanske gore, Ekvador, Bolivijo, ZDA, bil je tudi član mednarodne odprave na Grenlandijo in zadnje jugoslovanske odprave na Yalung Kang. Je avtor plezalnih, smučarskih in pohodniških vodnikov, občasno objavlja v Planinskem vestniku, ljubiteljsko se ukvarja s fotografijo. S filmsko produkcijo se je srečeval kot naročnik promocijskih in predstavitvenih filmov, sodeloval je z vrhunskimi filmskimi ustvarjalci, kot so Gregor Kresal, Rožle Bregar in Laurens Bubendorfer.

Tanya Ivanova je dolgoletna novinarka bolgarskega nacionalnega radia, kjer je urednica in avtorica tedenske kolumne o ekstremnih športih, poleg tega pa dela intervjuje in piše članke o tej temi. Objavlja tudi v drugih medijih: na svoji spletni strani ludarabota.com, spletni strani climbingguidebg.com itd. Že več let piše o filmskem festivalu v Banskem in drugih dogodkih, povezanih z gorniško kulturo. Prosti čas namenja svojima otrokoma, projektom za razvoj plezanja v Bolgariji in svojemu lastnemu plezanju.

Mojca Volkar Trobevšek (1981) je diplomirana komparativistka in profesorica slovenskega jezika, po poklicu učiteljica slovenščine, urednica, moderatorka, publicistka, avtorica in ustvarjalka. Ukvarja se z raziskovanjem in pisanjem scenarijev za dokumentarne filme za RTV in druge producente (Tista lepa leta, Mira Marko, Drobne stvari, Vdih drugega, Drugo življenje macesna). Kot soavtorica in urednica je izdala biografijo Tista lepa leta in monografijo Z znanjem do zvezd. Ustvarja za Planinski vestnik, snuje kulturne prireditve, v zadnjem času pa predvsem vodi bralne klube, pogovore ob knjigah in piše. V jedru njenega zanimanja so gore in ljudje, ki so z njimi povezani. Od leta 2008 je redna sodelavka Mednarodnega festivala gorniškega filma, kot članica žirije pa je sodelovala na festivalih v Ljubljani, Gradcu in Tegernseeju. Gore doživlja od blizu, nekdaj se je ukvarjala z alpinizmom in plezanjem, veliko časa pa je posvetila vzgoji mladih planincev kot planinska vodnica in učiteljica smučanja. Z možem in tremi sinovi živi in dela ob vznožju Kamniških Alp.

Fulvio Mariani je že od rane mladosti zaljubljen v gore in fotografijo. Kot snemalec je zaposlen pri švicarski televiziji RSI, za katero je posnel številne dokumentarne filme o gorah in najrazličnejših pustolovščinah. Znan je po vrhunskih posnetkih, pri katerih gledalci pogosto ne potrebujejo naracije ali dialoga, da bi razumeli sporočilo. Leta 1983 se je udeležil svoje prve alpinistične odprave, katere cilj je bila severna stena Everesta in kjer je posnel svoje prve dokumentarce. Med njegova najbolj znana dela sodijo filmi Cumbre, The Wooden Man, Siachen: A War for Ice in številni drugi. Snemal je po vsem svetu, od Himalaje do Patagonije, od Sibirije do Pakistana, in za svoje delo prejel številna mednarodna priznanja, tudi eno prvih nagrad Grand Prize Mednarodne zveze gorniškega filma (International Alliance for Mountain Film) leta 2004.

Zehrudin Isaković (1966) je po izobrazbi magister komunikologije, po poklicu novinar, sicer pa ljubitelj gora, ki jim je posvetil svoje življenje. Je avtor priljubljene serije Vrhovi Balkana (Al Jazeera Balkans), številnih potopisnih filmov o gorah po svetu (približno 70) ter planinsko-turističnih zemljevidov in vodnikov, tudi uspešnice Planine Bosne in Hercegovine – 50 izbranih vzponov. Za svoje filmske dosežke je prejel vrsto nagrad, bil je član in predsednik žirije na več festivalih. V rosnih letih je opravil številne alpinistične vzpone (250), pri 17 letih npr. v severni steni Petit Druja v masivu Mt. Blanca, kar je bila njegova življenjska pustolovščina. Obiskal je večino svetovnih gorstev in bil udeleženec odprav na dva osemtisočaka – Mount Everest in Čo Oju. Bil je predsednik Planinske zveze Bosne in Hercegovine (2014–2018) in je prejemnik njenega zlatega znaka za razvoj alpinizma v BiH.

Milan Romih (1960) je plezalec in alpinist, znan po številnih vzponih pri nas, v Alpah, Andih in Himalaji. Te gore mu predstavljajo alpinistični kozmos, ki mu posveča velik del svojega življenja. Zna ga raziskovati, v njem odkrivati nove skrivnosti in se od njega učiti. Vse to nesebično deli s svojimi prijatelji in ljudmi, ki so ali si želijo biti del tega sveta. Napisal je dve knjigi, avtobiografsko delo Takrat me počakaj, sonce (1991) in roman Skozi trave oblakov (2019). Je avtor dveh filmov, Lhotse 2000 in Balet nad morjem (2009), sodeloval pa je tudi pri filmu Credo (1997).

Eliza je filmska ustvarjalka, alpinistka in diplomantka Umetnostne akademije in filmske šole Wajda School v Varšavi. Njeni filmi so bili nagrajeni na mnogih mednarodnih festivalih dokumentarnega filma, tudi na Hot Docs, Locarno Film Festival in Los Angeles Film Festival. Njen zadnji dokumentarec Stena senc, ki govori o Šerpah in odpravi na Kumbakarno, je prejel 30 mednarodnih nagrad na številnih uveljavljenih festivalih, tudi na Festivalu gorniškega filma. Trenutno snema celovečerni dokumentarni film o Wandi Rutkiewicz, eni najboljših alpinistk v zgodovini. Eliza je plezala na številnih odpravah po vsem svetu in na svojih avanturah obiskala številne države, med drugimi Grenlandijo, Maroko, Pakistan in Mali.

Pisatelj, prevajalec, alpinist in svetovni popotnik dr. Iztok Osojnik (rojen 1951) je objavil več kot 50 knjig poezije, romanov in strokovnih monografij. Njegova dela so prevedena v več kot 25 jezikov. Med drugim prevaja tudi alpinistične avtorje (Mark Twight, Stipe Božić, Steve House). V svojem času je preplezal nekaj najtežjih smeri v domačih in tujih gorah. Živi in dela v Ljubljani.

Umetnostna zgodovinarka in novinarka Melania Lunazzi (rojena 1971) je že od najstniških let zaljubljena v gore. Najraje pleza v skali in turno smuča, še posebej v Dolomitih ter Karnijskih in Julijskih Alpah. Sodeluje s številnimi italijanskimi revijami in časopisi, za katere piše o umetnosti in temah, povezanih z gorami. Obenem je tudi aktivna raziskovalka in avtorica več knjig o pionirjih alpinizma, kakršna sta bila Napoleone Cozzi in Balthazar Hacquet. Leta 2019 je napisala dramo o sestrah Grassi, dveh nekonvencionalnih navdušenkah nad gorami, s katero je uspešno gostovala v mnogih gledališčih.

Producent, režiser in snemalec Jure Niedorfer (rojen 1981) je doštudiral geografijo. Je oče dveh podivjanih »gamsov«. Zadnjih 25 let se aktivno ukvarja z različnimi oblikami gibanja v gorah, zadnjih 15 let pa je profesionalno zavezan video in filmski produkciji. Posveča se predvsem komercialnim projektom, njegova dela pa so bila prikazana in tudi nagrajena na več filmskih festivalih. Motivirajo ga strast do gora, estetika slike in iskrenost zgodbe.

Tom je odraščal v Mexico Cityju in Münchnu. Ljubezen do gora so mu vcepili starši, kasneje pa je potoval in plezal po vsem svetu – v Alpah, Patagoniji, Andih, Himalaji in Karakorumu. Svojo strast do gora uspešno združuje z novinarskim poklicom. Poznan je kot pisec gorniških knjig, med katerimi izstopajo predvsem biografiji Reinharda Karla in Kurta Alberta ter monografija Cerro Torre – patagonski mit. Dolgoletni kolumnist revij Alpin in Bergundsteigen ter scenarist in režiser nagrajenih dokumentarnih filmov z družino živi med Münchnom in Alpami.

Alpinist in gorski vodnik, ki strast do gora in alpinizma nosi v sebi, odkar ve zase. Trajni ljubezni do skalnih sten so izmenično prihajale na pot najvišje gore Himalaje, strme ledne in kombinirane smeri ter turne smuči. V istem letu je tako stal na vrhu Everesta in Aconcague, preplezal zahtevno prvenstveno smer v Triglavski severni steni, športno smer čiste desete stopnje (8b) in … dobil prvo hčer. Trenutke na gorniških avanturah poskuša ujeti tudi s pomočjo fotografije in pisanja. Svoje fotografsko delo je večkrat razstavil, objavlja članke in z zgodbami polni domač računalnik. Petnajst let je, najprej za Delo, nato za spletni portal, urejal in pisal alpinistične novice.

Marjeta izhaja iz gorniške družine, zato se je že kot majhen otrok zaljubila v gore in modrosti ljudi, ki so z gorami živeli. Profesorica zgodovine in diplomirana etnologinja je skoraj dve desetletji ustvarjala reportaže in dokumentarne filme o naravni in kulturni dediščini gorskih območij po svetu. Deset let je avtorsko pripravljala mesečne oddaje Gore in ljudje za slovensko nacionalno televizijo, ki so prejele številne nagrade na mednarodnih festivalih. Podiplomsko se je izobraževala v Ljubljani in Londonu ter delovala na področju interpretacije dediščine. Bila je podpredsednica CIPRA International, ustanovna članica Mountain Wilderness Slovenija in mednarodnega združenja Interpret Europe. V zadnjih letih se je posvetila delu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.