Edu Marin | Eternal Flame: prosti vzpon
Ko je bil majhen, ga je oče vedno jemal s sabo plezat, zdaj pa se je obrnilo in sin vozi očeta plezat po svetu, in to na najvišji ravni, tokrat v Pakistan. Španski alpinist Edu Marin bo na 18. Festivalu gorniškega filma predstavil drugi prosti vzpon v kultni smeri Eternal Flame v Karakorumu, ki ga je opravil z bratom in očetom. Se še spomnite tudi nagrajenega filma Panaroma, najboljšega plezalnega filma na 10. festivalu? Privlačna zgodba o očetu in sinu, ki se lotita ekstremno zahtevnega vzpona v nadvse slikoviti severni steni Velike Cine v Dolomitih.

Drugi prosti vzpon v smeri Eternal Flame v stolpu Nameless Trango Tower (6239 m), Karakorum, Pakistan, julij 2022. 7c+/8a, 1300 metrov, 30 raztežajev. Edu po 28 dneh v steni smer preplezal v enem zamahu in prav vse raztežaje je zmogel prosto. To ni uspelo še nikomur pred njim. V smeri sta ga spremljala brat Alex in oče Francisco, ki je pred mnogimi leti sina naučil plezati, zdaj pa ga spremlja v najtežjih in najbolj epskih linijah na svetu.
Julija 2014 se je Edu Marín lotil drugega življenjskega projekta: preplezati smer Panaroma v Zahodni Cini z 62-letnim očetom. 500-metrska smer nosi oceno 8c in je tako ena najtežjih dolgih smeri na svetu. Oče in sin sta se podala v osrčje Dolomitov in vzela stvari v svoje roke: lotila sta se drznega cilja, ki bi jima zagotovil mesto med svetovnimi plezalskimi legendami.
Edu, kaj bi rekel o tem vzponu, o dejstvu, da si opravil drugo prosto ponovitev kultne smeri Eternal Flame in v steni preživel 28 dni?
Izkušnja je bila res neverjetna, možnost, da smo lahko vse skupaj opazovali malo bolj od zunaj, saj smo, kot praviš, navsezadnje preživeli veliko dni v steni, ikonična smer, ki nam jo je uspelo prosto preplezati. Mislim, da je bil ta proces precej zahteven, ker je na koncu trajal precej dolgo, 10 dni sem bil sam v steni, ker je prišlo slabo vreme in sem moral ostati sam. Torej, bil je projekt, ki smo ga doživeli zelo intenzivno, saj lahko rečemo, da ima Eternal flame težavnost 8a in da ta težavnost ni zelo visoka, ampak ima vse, kar Eternal flame zajema – logistiko, dostop, ki traja štiri dni, logistiko, ki jo moraš načrtovati, da prideš do stene, pravzaprav dostop traja pet dni, postaviti je treba bazne tabore, klimatologija je zelo zapletena, ker ves čas dežuje, sneži, močno piha. Torej lahko rečemo, da je težavnost smeri še najmanj od vsega, je vse, kar se zahteva zraven za izvedbo projekta, saj smo navsezadnje preživeli 28 dni v steni. Prav tako ima Eternal flame to težavnost zaradi nadmorske višine, ker je raztežaj, ki je najbolj zahteven, s težavnostjo 7c+/8a na višini 6000 metrov, zaradi česar moraš plezati v zelo težavnih, neugodnih razmerah, vse to pa je zame smer napravilo za eno najbolj kompleksnih in težkih alpinističnih smeri.
Kaj bi sporočil nam, plezalcem, alpinistom, ljubiteljem narave, športa nasploh, ki pričakujemo predvajanje filma Eternal flame na slovenskem Festivalu gorniškega filma, glede na to, da smo pred osmimi leti že videli tvoj film o smeri Panaroma v Dolomitih, ki nas je navdušil.
Kako dobro. Zares že komaj čakam, da bom lahko tam z vsemi vami, na tem festivalu, ki ima že tako lepo tradicijo, ker je film, ki še nastaja, zelo navdihujoč, je film, ki govori o sanjah o tej gori, o Eternal flame, ampak poleg tega, gre za zelo ikonično goro, ki ima bogato zgodovino, plezalca, ki sta to smer odprla, sta bila Kurt Albert in Wolfgang Güllich, in od takrat so jo plezalci z vsega sveta poskušali prosto preplezati. Uspelo je bratoma Hubert in po 15 letih je uspelo nam narediti prosto ponovitev.
Torej film prikaže celoten proces, ki ga živim z družino, saj sem ta projekt izvedel z očetom in bratom, oče ima 71 let, mislim da je najstarejša oseba, ki je bila na vrhu Eternal flame, prav tako se vidi boj v družini, vezi z očetom in bratom, na koncu pa vidimo tudi zelo tesno sobivanje, kako se vsi borimo za iste sanje. Predvsem se vidi naša strast do tega športa, do te gore, saj je na koncu ena mala anekdota, ki je precej kul: ko sem bil majhen, me je oče vedno jemal s sabo plezat, on je bil tisti, ki me je naučil plezanja v visokih gorah, in zdaj po 25 letih sem jaz ta, ki ga vozim plezat po svetu, tokrat v Pakistan.
Neverjetno. Hvala za tvoje odgovore, čestitamo za vse dosežke in za kar te še čaka.
Hvala, res se že veselim, da bom kmalu z vami.
Anja Črepinšek