Jegličeva, Haley, Auer, Štremfelj, Bečan, Česen & Stražar na 13. FGF

Festival gorniškega filma slovensko občinstvo vsako leto razveseljuje z uglednimi gosti iz sveta alpinizma in plezanja – tako bo tudi letos, ko bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani predavali ameriški alpinist Colin Haley – rekorder Patagonije, avstrijski mojster soliranja najtežjih smeri Hansjörg Auer ter slovenska peterica: perspektivna alpinistka Marija Jeglič, alpinistična legenda Andrej Štremfelj, športni plezalec Klemen Bečan ter vrhunska alpinistična naveza Aleš Česen in Luka Stražar.

Alpinistična legenda Andrej Štremfelj, z Nejcem Zaplotnikom slovenski prvopristopnik na Everest, bo obudil spomin na legendarno himalajsko odpravo pred 40 leti, vrhunska alpinista Aleš Česen in Luka Stražar bosta spregovorila o odmevnem vzponu na karakorumski sedemtisočak Latok I, prvem s severne strani po 40 letih neuspešnih poskusov, perspektivna alpinistka Marija Jeglič bo predstavila svojo zavidljivo bero vrhunskih vzponov v gorah, stenah in lednih slapovih po širnem svetu, športni plezalec Klemen Bečan pa bo občinstvo popeljal na plezalno popotovanje po svetu, tudi v Drašnice v Dalmaciji, kjer je opremil in kot prvi preplezal najtežjo večraztežajno smer v tem delu Evrope (Roctrip z oceno 8c+). V Slovenijo prihajata še ameriški alpinist Colin Haley, znan po velikih in tehnično zahtevnih vzponih na Aljaski, v Kanadi in Patagoniji, rekorder po številu vzponov na Fitz Roy, Cerro Torre in Torre Eger, poleg tega je z Alexom Honnoldom v manj kot 21 urah prečil celoten greben Torrejev, ter avstrijski alpinist Hansjörg Auer, mojster soliranja najzahtevnejših smeri, med drugim Ribe v Marmoladi, ki meje mogočega prestavlja tudi s prvenstvenimi vzponi na odmaknjene nepalske in pakistanske sedemtisočake. V Ljubljani bo še predstavitev avtobiografije Tista lepa leta – Spomini Rada Kočevarja, prejemnika priznanja Planinske zveze Slovenije za življenjsko delo v alpinizmu, in okrogla miza Komisije za alpinizem PZS o problematiki vrtanja v gorah.

Andrej Štremfelj: Everest pred 40 leti (Cankarjev dom, 19. 2. ob 20.00)

13. maja 1979 sta se v alpinistično zgodovino vpisala Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik, ki sta kot člana 25-članske jugoslovanske odprave pod vodstvom Toneta Škarje kot prva Slovenca stopila na najvišjo goro sveta. Dva dni pozneje so vrh dosegli še Stane Belak – Šrauf, Hrvat Stipe Božić in vodja šerp, Nepalec Ang Phu. Moštvo je poleg 25 alpinistov štelo še prav toliko višinskih nosačev ter za vzpon potrebovalo neverjetnih dvajset ton opreme. Največji svetovni himalajski poznavalci še danes priznavajo, da je slovenska (takrat še jugoslovanska) smer na Everest (8848 m) najtežja od enajstih, do danes preplezanih na goro gora, in kljub več poskusom ni doživela nobene ponovitve. Na predavanju se pridružijo tudi preostali še živeči člani legendarne alpinistične odprave.

Aleš Česen in Luka Stražar: Latok I (Cankarjev dom, 20. 2. ob 20.00)

Karakorumski sedemtisočak Latok I je v zadnjih štirih desetletjih ostal neizpolnjen cilj več kot 25 alpinističnih odprav z vsega sveta, slovenskima alpinistoma Alešu Česnu in Luki Stražarju ter Britancu Tomu Livingstonu pa je lani uspelo preplezati prvenstveno 2400-metrsko smer v severnem ostenju Latoka I in se 9. avgusta 2018 povzpeti na 7145 metrov visok vrh ter se tako v zgodovino vpisati z drugim vzponom na ta pakistanski sedemtisočak in prvim uspešnim vzponom s severne strani. Štirideset let neuspelih poizkusov je okrog gore zgradilo veliko zgodovine in jo umestilo med enega bolj zaželenih ciljev v svetovnem alpinizmu. Aleš in Luka bosta na predavanju odstrla svoje doživljanje odprave in pogled na poletne dni v pakistanskem Karakorumu.

Marija Jeglič: Povratna zanka (Cankarjev dom, 21. 2. ob 18:00)

Marija Jeglič je 27-letna perspektivna alpinistka, članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance (SMAR) z zavidljivo bero vrhunskih vzponov. Na predavanju bo odprla vpogled v svojo zgodbo, v povezavo med dogodki, ki so jo peljali od otroškega “visenja v štriku” do osvajanja raznovrstnih gora, sten in lednih slapov po širnem svetu. Občudujočo plezalno raven in izkušnje je iz športnega plezanja prenesla v hribe, prirojena strast po raziskovanju pa jo kliče v odkrivanje novih sten in linij, kjer se je treba soočiti s trenutnim in sproti iskati rešitve. “Ogromno življenjskih skrivnosti lahko doumeš ravno v hribih, kjer se naučiš ceniti in biti hvaležen za to, kar imaš, tudi v življenju na trdnih tleh,˝ poudarja iskriva in neustavljiva ljubiteljica navpičnice.

Colin Haley: Športni alpinizem (Cankarjev dom, 22. 2. ob 18:00)

Začetki Colinovega plezanja so bili povsem stare šole: statična vrv okoli pasu, brez čelade in z derezami iz sedemdesetih, danes pa je znan predvsem po velikih in tehnično zahtevnih vzponih na Aljaski, v Kanadi in Patagoniji, kjer so gore strme in lepe, toda brez birokracije in dragih dovoljenj, ki so potrebna za plezanje v Himalaji. Američan pleza od malih nog in že v ranem otroštvu je spoznal ključne elemente alpinizma – navdušenje, napor, utrujenost, strah, tesnobo in končno sprostitev ter veliko zadovoljstvo. Kljub številnim prvenstvenim smerem v Patagoniji, Karakorumu in na Aljaski je najbolj ponosen na vzpone, kjer ni odkrival novih linij: prvi solo vzponi na Aguja Standhardt, Punta Herron, Torre Egger, Mt. Waddington, v smeri Infinite Spur in v severnem stebru Begguye (Mt. Hunter), ogromno pa mu pomeni tudi hiter vzpon v Cassinovem razu (Denali) in prečenje skupine Torre z Alexom Honnoldom v manj kot 21 urah.

Klemen Bečan: Plezalni popotnik (Cankarjev dom, 23. 2. ob 18.00)

Plezanje je bilo Klemnova ljubezen na prvi pogled in še danes diha s plezanjem in živi zanj. Pri 15 letih je postal svetovni mladinski prvak, leta 2008 pa stopil na najvišjo stopničko na tekmi svetovnega pokala v Kranju. Bolj kot na tekmah je vedno užival v naravnih stenah in plezalnih potovanjih po vsem svetu. Privlačijo ga vse vrste plezanja, iskanje novih ali že pozabljenih plezališč ter opremljanje novih smeri. Kot prvi Slovenec je na pogled premagal smer z oceno 8c, z rdečo piko pa je priplezal do 9a+. V Drašnicah v Dalmaciji je opremil in kot prvi preplezal najtežjo večraztežajno smer v tem delu Evrope, 220 metrov dolgo smer Roctrip z oceno 8c+. Trenutno veliko časa in energije posveča učenju nadebudnih plezalcev in jim pomaga pri napredovanju na plezalnih izletih po vsej Evropi.

Hansjörg Auer: Povsem običajno (Cankarjev dom, 23. 2. ob 20.00)

Avstrijski alpinist Hansjörg Auer čuti neustavljivo strast do solo plezanja, zato se v njegovi družbi obeta popotovanje od zimskih alpskih vršacev do nepalskih in pakistanskih vrhov: solo plezanje v Alpah, tudi soliranje znamenite smeri Riba v Marmoladi, preseganje meja ob poskusu v severovzhodni steni Mašerbruma (7821 m), mogočni prvenstveni vzpon na Kunyang Chhish East (7400 m) v Karakorumu in neverjeten prvenstveni vzpon po južni steni Nilgirija (6839 m) v Himalaji, ki je spremenil njegovo perspektivo plezanja, sledila sta še vzpon v severni steni Gimmigela East (7005 m) in solo vzpon po še nepreplezani zahodni steni Lupghar Sar West (7157 m). Najtemnejši trenutek v svojem življenju je doživel na južnem vrhu Nilgirija, živi spomini pa lahko sprožijo močna čustva.