Glavna nagrada mesta Domžale

Čolite (Cholitas) (Jaime Murciego, Pablo Iraburu, Španija)

Film Čolite ni le izjemno dramaturško in tehnično dovršeno predstavljena filmska zgodba, ampak je predvsem tenkočutna zgodba skupine bolivijskih žensk iz ljudstva Aymara, ki so se odločile za življenjski preobrat. Vrh Aconcague tako postane boj za emancipacijo iz trdega vsakdana, obenem pa tudi glas vseh domorodnih ljudstev Latinske Amerike. Aconcagua se povzpne ne le v metaforo novega življenja, osnovanega na globokem poznavanju narave, pač pa tudi v sredstvo za boljše življenje domorodnih ljudstev. Ne manjka čustev, uspeha, napetosti, globoke vere in ne nazadnje humorja zunaj cone udobja. Lepo zajeta popolna dramaturška mojstrovina o uspehu.

Nagrada za najboljši alpinistični film

Zadnja gora (Ostatnia gora) (Dariusz Załuski, Poljska)

Preteklo zimo so plezalci po vsem svetu sledili dvema na videz nepovezanima dogodkoma v karakorumski Himalaji v Pakistanu. Poljska odprava se je želela povzpeti na K2, edini nepreplezani osemtisočak v zimskih razmerah, odpravo pa je prekinilo reševanje na sosednjem Nanga Parbatu. Zadnja gora je iskren prikaz tega, kako sta se ta dva vzpona neločljivo povezala. Film ima odlično dramaturgijo medsebojnih spopadov ekipe na gori, kjer se to ne sme zgoditi. Žirijo je med drugim prepričala izjemna kamera v zelo zahtevnih vremenskih pogojih, spontani posnetki pa so urejeni v izjemno mednarodno zgodbo.

Častna pohvala žirije (alpinizem)

Changabang – včeraj in danes (Changabang and the Mirrors of a Repetition) (Jean-Pierre Tauvron, Francija)

Nagrada za najboljši plezalni film (sponzor nagrade: Petrol)

Sredi ničesar (United States of Joe’s) (Peter Mortimer, ZDA)

Ko se na podeželje izjemno konservativnega Utaha vsujejo balvanski plezalci svetovnega razreda, na videz podobni hipijem, se morajo soočiti z družbeno konservativno lokalno skupnostjo. Živahen in dobrosrčen film raziskuje trenja, vprašanje Kdo bo koga? pa skozi prelep filmski jezik preseneti z odgovorom. Vsi smo ljudje in odvisni smo drug od drugega.

Častna pohvala žirije (plezanje)

Slepo plezanje (Climbing Blind) (Alastair Lee, Velika Britanija)

Nagrada za najboljši film o gorah, športu in avanturi

Teža vode (The Weight of Water) (Michael Brown, Kanada)

Ko veslaš po reki in se ti pred očmi prikaže črn zaslon, si lahko le delno predstavljaš, kako težko je živeti brez vida. A za popolno slepega Erika je veslanje po reki Kolorado skozi Veliki kanjon le eden izmed njegovih življenjskih izzivov in uspehov. Tok vode prečudovito simbolizira tok življenja, spopadanje s smrtonosnimi brzicami, vzponi in padci so pravo veslanje med stvarnostjo in naravo. Zgodba o uspehu, ki jo posname odlična kamera, je žiriji pustila poseben čustveni pečat. V življenju se je treba boriti do konca, saj sanje nikoli ne umrejo.

Častna pohvala žirije (gore, šport in avantura)

8000+ (Christian Schmidt, Nemčija, Francija)

Nagrada za najboljši film o gorski naravi in kulturi

Klavir v Zanskar (Piano to Zanskar) (Michał Sulima, Velika Britanija)

Klavir v Zanskar je filmska zgodba, ki združuje skoraj vse, kar je bistveno v življenju: povezanost med ljudmi, duhovnost, vseobsegajočo moč narave, stremljenje po spremembah v svetu, ki so vedno osnovane na osebnih odločitvah, radost ob dosegu nečesa, kar se nam je zdelo nemogoče. Živahen dramaturški ritem, poetična fotografija, prikaz radosti skozi filmski medij … Klavir v Zanskar je predvsem film, ki ponazarja moč ene same človeške odločitve pri snovanju boljšega sveta. Navsezadnje – “Postani sprememba,ki jo želiš videti v svetu” (Gandhi).

Častna pohvala žirije (gorska narava in kultura)

Sanjska dežela (Drømmeland) (Joost van der Wiel, Nizozemska)

Najboljši kratki film

Arktika (Artiko) (Venero Josu, Jesus Mari Lazkano, Španija)

Portret slikarja, ki zapluje v Arktično morje na Svalbard, potuje skozi svojo duševnost, z ladje pa je priča prečudovitim ledenim goram. Njegova želja je te občutke trajno zabeležiti s slikanjem. Izjemna kamera v filmu gledalca zbliža z umetnostjo. Zgodba ima močno sporočilo refleksije umetnosti na globalno segrevanje, z razstavo slikarskih del pa javnosti preda sporočilo in za večno zabeleži spomine narave, ki bodo pred človeškimi očmi za vedno izbrisani.